MANIFESTOT NA NOVIOT SVETSKI POREDOK ILI : KAKO DA SE VRZE PAPOKOT NA BALKANOT

Kosta Nikolovski, Sidnej
"Australian Macedonian Weekly"

Povod: “Balkanska ko{nica kopne`”

Koga }e se prese~e papokot, ~ovekot e roden. Vo statijata “Balkanska ko{nica kopne`” pove}e pati se povtoruva tezata deka Makedonija e papokot na Balkanot. Za da se rodi ne{to novo, mora najprvin papokot da bide prese~en.

Spomenatiot napis, objaven vo po~etokot na juni vo “Nova Makedonija”, i potpi{an so ime Mladen Srbinovski, predizvika bura od reakcii, najmnogu poradi otvorenoto iska`uvawe na ideite za bugarskite koreni na dene{niot makedonski narod.

Vo site tie reakcii izostana diskusijata po mnogu bitni pra{awa koi se na~nati vo napisot, a se od izvonredna va`nost za dene{niot istoriski moment. Denes sme svideteli na istorijata koja se slu~uva, na ona {to }e ostane vo u~ebnicite za narednite generacii. Odlukite koi }e bidat doneseni i prifateni vo ova vreme na burni promeni te`at iljada pati pove}e od onie vo normalniot `ivot, koga se te~e po eden opredelen ritam. Golemo zna~ewe imaat intelektualnite raspravi po bazi~nite ideolo{ki pra{awa. “Ko{nicata kopne`” e tokmu takvo ne{to. Nikako ne bi smeele da ja otfrlime vo celost samo poradi toa {to ni smetaat bugarskite idei koi sepak se samo eden mal del i ne se biten element vo statijata.

Ideite vo “ko{nicata”

Napisot e vo su{tina predlog programa za politi~kata idnina na Makedonija. So sli~na gimnastika na umot se imaat zanimavano i drugi avtori vo neposredno minato. Razlikata me|u Mladenovata ko{nica i site dosega{ni sli~ni ve`bi e vo radikalnite svrtuvawa {to se predlagaat.

Nakuso nabrojano, vo ko{nicata idei za idninata na Makedonija e slednoto:

1. Makedonija treba da bide protektorat na “Golemite Sili” (se misli na SAD)
2. Treba da bide uredena kako gra|ansko op{testvo po amerikanski model.
3. Nacijata isto taka treba da bide definirana spored amerikanskiot model. Za taa cel od koren treba da se izmenat pogledite kon minatoto i nacionalnata istorija.
4. Sli~no kako vo porane{na SFRJ, Makedonija ne treba da se zanimava so  nadvore{na politika. Diplomatijata da bide prepu{tena na nekoj povisok organ vo sistemot ~ij del }e bide dr`avata vo idnina, a lokalnata vlast }e ima me|unarodni kontakti vo poleto na trgovijata i ekonomijata.
5. Kako metod za postigawe na ovie celi izobilno }e se koristi amerikanskiot pragmatizam, podednakvo i vo ekonomijata, politikata i ideologijata.

Ne e potrebna kojznae kakva mudrost da se vidi deka ona {to e vo ko{nicata e  samo preraska`ana programata za vospostavuvawe “nov svetski poredok” na Balkanot. Ideite se dadeni na poetski jazik, bez mnogu formalnosti, no sepak ne e ispu{ten nitu eden biten element. Poradi toa, statijata zad koja stoi imeto Mladen  Srbinovski slobodno bi mo`ele da ja nare~eme “Manifest na Noviot Svetski Poredok”.

Koga bi sakale so dva zbora da ka`eme koja e osnovata vrz koja stoi Manifestot, koja e sevkupnata ideja, nema podobar izbor od ona {to vo statijata se predlaga kako formula so koja Makedonija }e se preobrazi “od asnomska i sekta{ka vo gra|anska i evropska dr`ava”,  a toa e -

Gra|anskiot makedonizam.

Vo ko{nicata e daden predlogot za amerikanizirawe na Makedonija kako nejzina najprivle~na idnina. Klu~ot za da se postigne ovaa cel e: da se najde pragmati~no re{enie na makedonskoto nacionalno pra{awe. Ne obedinuvawe ili barawe prava kako dosega, tuku ne{to novo, poinakvo. Avtorot predlaga dene{noto soznanie za karakterot na makedonskiot narod da se otfrli kako optovareno so komunisti~ka ideologija. Za da ne ostaneme masa bez oblik, }e se prifati idejata za bugarski koren na makedonskata nacija. I za ednoto i za drugoto postojat fakti koi bi mo`ele da se upotrebat vo prilog.

Bugarskite idei ne se osnova na napisot. Tie se samo sredstvo kon ostvaruvaweto na glavnata ideja: sozdavawe na nova nacija koja e makedonska vo “gra|anski” smisol, isto kako {to denesnata avstraliska nacija e avstraliska vo gra|anski smisol. Gra|anite na Avstralija se od razli~no etni~ko poteklo. Angliskiot jazik go upotrebuvaat kako oficijalen jazik za da se razberat eden so drug, a ne kako beleg na nivnata nacionalna pripadnost. Istoto treba da bide i vo idnata, gra|anska Makedonija. Vo nea }e `iveat gra|ani od najrazli~no etni~ko poteklo. Za da nema zabuni i me{awe na poimite, za da ne se brka ona {to dosega se narekuvalo “makedonski jazik” i “makedonska nacija” so idnata, gra|anska makedonska nacija, mnogu po`elno e, kako {to tvrdat avtorite, ona {to dosega e ozna~uvano kako “makedonsko”, da mu se dade poinakov beleg, za da se razlikuva od “gra|anskoto” koe e na{ata idnina..

Me|u sonot i javeto

Avtorot na “ko{nicata” se obiduva poetski da go pretstavi svoeto zalagawe za idejata koja ja narekuva “utopiska, politi~ki besmislena, najneostvarliva opcija”. Ako kon ova ja dodademe burata od protesti koja usledi kako reakcija na bugarskata sostojka vo napisot, bi trebalo da mislime deka narodot ne ja prifa}a “ko{nicata”, i deka taa e navistina utopija,  ideja bez dopir so realnosta, pa ne bi trebalo premnogu da ne zagri`uva.  Fakt e tokmu obratnoto: eden dobar del od “ko{nicata” e ve}e realnost vo Makedonija. So sekoj nov den nova pra~ka se plete vo ramkite koi se ve}e postaveni. Se dava golem trud, se vr{at golemi promeni. Se vodi golema gri`a za toa kako narodot ja prifa}a, dali e udobno da se bide vo nea ili ne.

Da spomneme samo nekoi od dosega izvr{enite zada~i.

1. Protektorat na Golemite Sili

“Za Makedonija e potreben protektorat od golemite sili” - se veli vo “ko{nicata”.

Vo novata raspredelba na interesnite sferi, vo unipolarniot svet, postoi samo edna golema sila: SAD. So priznavaweto na Tajvan i prekinot na diplomatskite odnosi so NR Kina, vladata na Georgievski go stori prviot re{itelen ~ekor  so koj Republika Makedonija zapo~na da go gubi statusot na nezavisna dr`ava. So vojnata na Kosovo, zavisnosta na Makedonija od SAD e zgolemena pove}ekratno. Denes ve}e te{ko mo`e da se zboruva za Makedonija kako za samostojna dr`ava, tuku za oblast pod direktna amerikanska politi~ka, voena i finansiska kontrola.

Druga strana na amerikaniziraweto se novite odnosi me|u balkanskite dr`avi. Se veli  deka balkanskite dr`avi se premnogu zaglaveni vo sopstveniot varvarizam, pa ne se vo sosotojba sami da vospostavat civilizirani odnosi me|u sebe. Poradi toa, potrebno e da se zame{aat golemite sili, pa, ako treba i so sila, da gi prefrlat od 19. vo 21. vek, da gi evropeiziraat i civiliziraat.

“Me|usebnata doverba (na balkanskite dr`avi) e prviot nepremostliv prag {to }e u~at da go preskoknat, vo pripomo{ so Golemite Sili..” re~eno e na istaknato mesto vo “ko{nicata”.

So dogovorot me|u “prvata i vtorata strana” {to go potpi{a Stevo Crvenkovski vo Wujork 1994, Republika Makedonija stana prvata od balkanskite dr`avi~ki koja dobrovolno go prifati amerikanskiot diktat vo razre{uvaweto na problemite so sosedite. Ovoj dogovor sodr`i vo sebe “merki za gradewe doverba”. So otka`uvawe od znameto, od nacionalnoto malcinstvo vo Grcija i od propaganda,  Republika Makedonija zapo~na da se u~i da go preskoka pragot na nedoverbata. Vladata na Georgievski e cvrsto opredelena da go sledi i ovoj del od “ko{nicata”, da se u~i na civilizacija, da izleguva od ~elustite na istorijata. “Vo pripomo{ so Golemite Sili”, na sli~en na~in kako so Grcija, vospostavena e doverba i so Bugarija vo fevruari 1999.

2. Gra|ansko op{testvo

“Amerikanskiot pragmatizam.., amerikaniziraweto na Republika Makedonija bi trebalo da e racionalizirawe na vladea~kiot bol{evi~ki makedonizam i negovo pogra|an~uvawe po terk na bogatiot amerikanski terk na toa pole”.

Voveduvaweto na gra|anska dr`ava be{e najaveno i zapo~nato u{te od prethodnata vlada. Socijaldemokratite sepak ne mo`ea dokraj da ja izvr{at zada~ata. Osnovna pre~ka za niv be{e nemaweto re{enost da menuvaat ni{to vo definicijata na nacionalnoto, i pokraj serioznite zabele{ki za opredeleni delovi na nacionalnata istorija. Novata vlada otvoreno najavuva poinakov odnos kon ova pra{awe. Ako izjavata na liderot na DPMNE za svrtuvawe kon “politi~ki pragmatizam” be{e nerazbirliva vo vremeto koga be{e iska`ana, nastanite {to sledat, osobeno po prezemaweto na vlasta, frlaat dovolno svetlina na noviot kurs na sega{nata vlast. Zad pragmatizmot na Georgievski se krie re{enosta na~eloto za gra|anska dr`ava da se sprovede onaka kako {to toa go baraat vladetelite na Noviot Svetski Poredok i kako {to e ka`ano vo Manifestot: so bri{ewe na nekonzistentnite nacionalni ideali. Ne so vra}awe kon mileniumskata makedonska istorija, tuku so prifa}awe na tezata deka makedonska nacija navistina nema. Nacionalnosta vsu{nost ne e ni bitna. Prvenstvna zada~a e da se  izgradi blagosostojba, a za toa vredi kako vlog da se stavi bri{eweto na sopstveniot nacionalen identitet. Pa zarem brojnite makedonski isselenici po svetot ne go imaat prifateno istoto?

Gra|anskiot karakter podrazbira deka dr`avata treba da se zanimava so svoite gra|ani, a ne so gra|anite na drugi dr`avi. Poradi toa, vo “ko{nicata” stoi barawe za poinakov odnos na dr`avnite organi: “poleznosta od makedonskite makedonisti~ki dr`avni organizacii dosega be{e da rijat tuka, po okolnite dr`avi i niz iseleni{tvoto po svetot. ... preku nacionalnostite vo drugite dr`avi se podmetnuva klin za rascepuvawe na nivnite celini”. Vladata na Georgievski ima napraveno drasti~en ~ekor napred vo soglasnost so ovaa to~ka od Manifestot. Od  dr`avnite mediumi se isfrleni OMO “Ilinden”, “Nova Zora” i problemite na Makedoncite vo Albanija. Kontaktite so iseleni{tvoto se reducirani i pokraj formiraweto na posebno ministerstvo za iseleni{tvo.

Biten element na manifestot i na idejata “Makedonija - Papok na Balkanot”, Makedonija kako centar od koj so kru`ni branovi }e se {iri Noviot Poredok na Balkanot, e predlogot sopstvenoto pogra|an~uvawe da bide osnova vrz koja }e se bara istoto od sosedite. Vo toj smisol se dava poleznosta od “Grcija bez Nikodimos Carkwas, Bugarija bez Jordan Konstantinov”. Vladata na Georgievski ve}e ima prezemeno konkretni ~ekori kon realizacijata na ovaa to~ka od proektot. Jordan Konstantinov e celosno izoliran. Vo nadle`nost na vladikata Petar se merki za kompromitirawe na Carkwas, se so cel da se deaktivira “bombata ne secesionisti~kiot iredentizam preku etni~kite malcinstva”.

3. Korekcija na minatoto

“Aditivot za gra|ansko makedonizirawe si ostanuva duhovniot kod na bugarstvoto”

Korekcijata na minatoto e idejata koja bi trebalo da dade odgovor na klu~noto pra{awe od ko{nicata: kako da se vrze papokot, kako da se razre{i makedonskoto pra{awe, kako da se preskoknat i site problemi {to proizleguvaat od postoeweto na makedonskata nacija. So menuvawe na minatoto }e bide mnogu poednostavno da se izmodelira idninata.

Se iziskuva  lu|eto da se prevospitaat, postepeno da im se menuvaat ubeduvawata i veruvawata za kone~no eden den celosno da go prifatat veruvaweto za sopstvenoto bugarsko poteklo.  “... se zalagam za dozirawe na bugarstvo so kafeno la`i~e.. ” - se veli vo ko{nicata.

Vo ovoj del od “ko{nicata” le`i edna zamka za nejzinite idejni avtori, bidej}i so nego bukvalno se vr{i siluvawe na filozofijata na pragmatizmot. To~no e deka uveruvawata na ~ovekot se podlo`ni na menuvawe, deka izmenite vo sistemot ubeduvawa {ti gi ima ~ovekot se preduslov za izmena vo negovoto povedenie. No isto tak a to~no e deka postojat granici vo ona {to mo`e da se menuva. Ne mo`e zajakot da stane lav ako go smeni svoeto ubeduvawe i navistina poveruva deka e lav.

Bez ogled na toa {to vulgariziraniot pragmatizam vo su{tina zna~i oddale~uvawe, a ne dobli`uvawe do amerikanskata filozofija, vladata na DPMNE vo celost raboti spored ovaa to~ka od programata na Novija Svetoven Red. Eden mnogu va`en ~ekor sekako e  objavuvaweto na Manifestot vo vesnikot “Nova Makedonija” i zapo~nuvaweto na kakva-takva javna rasprava po nego. Drug isto taka va`en ~ekor e pu{taweto na bugarskite mediumi i kultura vo Republikata, spored ona {to e zacrtano vo ko{nicata, vo koja e re~eno deka osloboduvaweto od ”dosega{niot strav od kniga, film ili pesna od Bugarija mo`e samo lekovito da ne relaksira”, i deka “pu{taweto sok od vekovnite koreni ... e dozirawe `ivoten eliksir, .. rehabilitirawe na atrofiranoto soznanie”. Ima vistina vo toa deka dosega{niot strav od kulturnata razmena so Bugarija ni e nasledstvo od `ivotot vo porane{nata bratska zaednica, deka ne e dobar za duhovnoto zdravje na nacijata i deka treba da se premavne. No da se re~e deka neophodnite promeni zna~at “vra}awe kon vekovnite koreni” e u{te ponezdravo od ona {to go imavme porano. Kako da sakame da se izvle~eme od edna kal so toa {to }e se zaglavime vo druga, u{te podlaboka.

Zalagaj}i se za “dezideologizirano gledawe na sopstvenoto minato”, manifestot predlaga otfrlawe na “bol{evi~kiot forsiran negativen mit na makedonizmot” i ja nudi “pozitivnata energija” kako alternativa. To~no e deka vo pogledite kon minatoto ima to~ki zamagleni so ideologizirawe, no isto taka to~no e deka so predlo`enite izmeni u{te pove}e }e bideme izma~kani so neprozirni sredstva za bojadisuvawe. Vladata na Georgievski voglavno dosledno i poslu{no gi sproveduva programskite zamisli za zamena na edna ideologija so nova, naizgled bez premnogu razmisluvawe za toa kade }e ja odvede toj pat. A patot li~i na odewe po rabot od no`ot. Opasnosta da se propadne e dvojna: ne samo za “bol{evi~kiot makedonizam” tuku i za “rehabilitacijata ne atrofiranoto soznanie”. Ako po~neme premnogu da kopame po ona {to avtorite go nare~uvaat “atrofirano”, golema e verojatnosta deka }e udrime na novi izvori za atrofiraniot makedonizam, nepoznati vo dosega{nite “bol{evi~ki” ramki koi Qub~o so seta svoja pokornost saka da gi urne.

4. Nadvore{na diplomatska depolitizacija na Makedonija

Vo ko{nicata se bara Makedonija da bide isklu~ena od diplomatijata i  nadvore{nata politika na sosednite dr`avi: “Naro~noto politi~ko provincijalizirawe na Republika Makedonija,... avtomatski }e ja spu{ti emotivnata me|unacionalna temperatura”. Se veli deka so toa bi se dobila “relaksirana sredina”. Idejata ne e voop{to nova, i vo su{tina zna~i vra}awe kon politikata na Titova Jugoslavija. Dolgi godini, problemot so Egejska Makedonija be{e nare~uvan deka e “od emotivna priroda”. Odnosot na dr`avata kon ovoj problem be{e: bez da se zboruva mnogu za makedonskoto pra{awe, so zacvrstuvawe na ekonomskata sorabotka da se pu{ti vremeto da gi izoladi emotivno zapalenite. Vo periodot neposredno po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, kapakot na kotelot od emociite be{e delumno podotvoren, no denes, spored smernicite od Manifestot na Noviot Svetski Red, Qub~o go vra}a kapakot na mestoto {to mu bilo opredeleno od Tito i Kardeq. Dene{nite izjavi na premierot za “prijatelski i bliski odnosi so Grcija” i za toa deka “otvorenite pra{awa” }e bidat razre{eni eden ubav den no ne se znae koga, ne se razlikuvaat nitu za vlakno od izjavite {to svoevremeno doa|aa od kabinetot na Mar{alot. Kako i porano Josip Broz, Qub~o denes vodi qubov so Grcija - vrz grbot na podelena Makedonija.

Mesto politika, ko{nicata i prepora~uva na Makedonija ekonomska sorabotka so sosedite: “ekvidistanca sprema sosedite na ekonomski plan: sekomu dozvoluvaj}i mu da vlo`uva pribli`no podednakov kapital vo dr`avava”. Ova e u{te eden del od Manifestot koj novata makedonska vlada dosledno go sproveduva, no so mala korekcija. Ona {to za vreme na socijaldemokratskata vlast be{e narekuvano legalen grabe` pri privatizacijata, sega povtorno se slu~uva pod vlasta na DPMNE. Razlikata e edinstveno vo toa {to sega{noto dorazgrabuvawe na nacionalnoto bogatstvo go vr{at ne doma{ni, tuku biznismeni od sosednite dr`avi.

Kako da se izleze od ko{nicata

Ka`avme dosta raboti, no toa ne e se. Bi odzelo mnogu vreme da se prexvakaat site pra~ki koi se ve}e spleteni , prifateni  kako sekojdnevie. A bi imalo u{te mnogu da se ka`e za ostanatite jajca od ko{nicata koi vladata na DPMNE se ima nafateno da gi iskva~i: za pozitivnata energija, za amerikanskata politika kon “Slovenite na Balkanot”, za pogra|an~uvaweto na Makedonskata Pravoslavna Crkva, za “ustavnoto ime” i “ustavniot jazik”, za sekta{tvoto na ASNOM. ]e go ostavime toa za nekoj od narednite broevi na vesnikot.

Za denes e dovolno ako se ka`e deka ko{nicata okolu Makedonija prodol`uva da se plete, i so sekoj izminat den e se podlaboka. Mo`no e naskoro da bide kako vo prikaznata za `abite, nikoj pove}e nema da mo`e da se izvle~e duri i da saka, bidej}i ostanatite }e go vra}aat nazad.

Bez ogled na toa dali sme soglasni so ideite vo ko{nicata ile ne, dali mo`ebi i samite u~estvuvame vo nejzinoto pletewe, ostanuvaat otvoreni bezbroj pra{awa.

Zo{to e potrebno Makedonija da bide “protektorat”? Od kogo }e bide braneta? Zo{to tokmu Makedonija e papokot koj treba da bide podvrzan? Zo{to branovite na gra|anskoto op{testvo ne zapo~nat da se {irat od Grcija? Zo{to ne od Hrvatska?
Zo{to tokmu od Makedonija, a ne od Albanija se bara da se otka`e od riewe po sosednite dr`avi? Zo{to od Amerika ne se bara da se otka`e od riewe po svetot?

Ko{nicata mo`e da ja razbereme kako predlog, mesto Makedoncite da odat vo Amerika, Amerika da dojde vo Makedonija. Pritoa, vlogot za poinakov `ivoten standard }e bide ist i za onie {to ostanale kako i za onie {to si oti{le od Makedonija. Narednite generacii }a bidat ne{to drugo, nekoj poinakov svet, nasledstvoto od tatkovcite da bide ne{to tu|o i nerazbirlivo za niv. Hrabrite me|u nas bi se soglasile so vakviot predizvik, no, sepak ostanuva pra{aweto: koja e garancijata deka ako se plati vlogot, navistina }e se dobie nagradata?

Doa|ame do narednoto pra{awe. Dali ko{nicata e spletena zatoa {to i e potrebna na Makedonija, ili zatoa {to mu e potrebna na Noviot Svetski Kolonijalizam? Koja e ulogata na makedonskoto upravitelstvo? Da vodi makedonska ili da sproveduva amerikanska politika? Dali treba samite da gi barame nacionalnite ideali za 21. vek, ili da se soglasime da gi dobieme gotovi, na ~inija? Mo`eme li da prifatime deka za eden Makedonec koj `ivee vo Capari, da si go smeni identitetot vo “gra|anin na Makedonija od bugarsko poteklo” e isto tolku ednostavno kako i za negoviot brat koj stanal “gra|anin na Avstralija od makedonsko poteklo”?

Sledi u{te edno. Dali e vistina deka se si ima svoja cena, pa i nacionalnoto ubeduvawe? Kolku ~ini menuvaweto na idealite? Dali, ako se vodime spored standardite na dene{nata makedonska vlada, se {to imame vredi samo sitni pari?

Ko{nicata e promovirana od partijata DPMNE. Bi mo`ele da i dademe u{te edno ime, “Ko{nica na DPMNE”. Kako takva, taa e `ivo svedo{tvo za toa deka za ovaa partija, ili barem za nejzinoto rakovodstvo, nema nitu eden princip do koj bi se dr`ele podolgo od {est meseci. Ni{to ne e tolku sveto za da ne mo`e da bide izneseno na pazar i prodadeno, po{to-za{to. Dali treba da prifatime deka sitniot }ar i materijalna dobivka e osnovnata vode~ka sila na ~ovekovata priroda? Deka  amerikanskiot pragmatizam, primenet vo postkomunisti~iot raspad, stanuva nova filozofija vo koja TAT e `ivotniot ideal na masite?
 
Dali }e se soglasime so vladikata Petar, deka edinstveno apsolutno vo svetot e relativnosta na vistinata? ]e ja prifatime li negovata ideologija za bezgrani~no modelirawe na realnosta?

Dali konformizmot e vtora po red religija koja pru`a garancii za idninata, vedna{ zad prvoklasniot siluvan pragmatizam na balkanski na~in? Neli e posoodvetno “politi~kiot pragmatizam” na Qub~o da go nare~eme so vistinskoto ime,  politi~ko liksurstvo PAR EXCELLENCE?

Dali linijata Qub~o - Petar - Tat e odgovorot na idninata? Toa li e ona {to liderot na sovetot na intelektualcite na DPMNE, gospodin Kqusev, ima da go ka`e? Deka intelektualnata energija na iljada intelektualci koi stojat zad nego e preto~ena vo vrhovnata energija na Sowa, Qub~o i ko{nicata? Ima li “intelektualnata elita” na DPMNE nekakov odgovor na ko{nicata?

Isto kako i Petar pri prezemaweto na crkvite, nositelite na ko{nicata go imaat prezemeno praviloto na Mihajlov od duhovniot kod na “vekovnite koreni”: prvo i najva`no e da se likvidira popot i u~itelot. So nepismenite e lesno. Koj e voop{to odgovorot na makedonskata inteligencija na antiintelektualnata revolucija na ko{ni~arite? Zarem edinstveno bugarstvoto e toa {to ne zasega?

[Back]